NEŽA KNEZ: PREMESTITVE

NEŽA KNEZ: PREMESTITVE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 4. december 2018 ― Neža Knez je vizualna umetnica mlajše generacije, ki se v svojem delu ukvarja s prehajanjem meja med umetnostjo in vsakdanjim življenjem, na način, ki gledalca spodbudi, da začne o svetu razmišljati drugače. Njen interes je usmerjen v vsakdanje stvari, pojave in situacije, ki so tako samoumevni, da o njih ne razmišljamo več. S svojo umetniško prakso, ki vključuje raziskovanje percepcije z različnimi čuti, mišljenje skozi telo, komunikacijo med telesom, prostorom in predmeti v njem..., skuša to samoumevnost razbiti in pokazati na »nekaj vmes», nekakšne zmuzljive »slepe pege«, ki jih ni mogoče izraziti z jezikom ali podobo. Njena dela, ki izhajajo iz te prakse, delujejo kot nekakšni rezi v vsakdanje življenje, ki razkrivajo obstoječe družbene meje, jih razpirajo in krivijo po svoji lastni logiki, s tem pa nudijo možnosti za nov in drugačen pogled na svet. Izhodišče tokratne razstave Neže Knez je performans z naslovom Branje (2017), ki ga je izvedla v javni knjižnici v Milanu. V okviru performansa je sedeč med ljudmi v knjižnici glasno brala poezijo T. S. Eliota v italijanskem jeziku, čeprav ga ne govori in ne razume. S tem se je v dejanju branja ustvaril prostor neznanega, saj glas ni bil podrejen običajnemu pomenu besed, ampak je skozi odsotnost razumljivega ustvarjal svoj lastni pomen. Razstava je rezultat ponovnega premisleka performansa in poskus njegove premestitve v novo obliko, ki bo odprl prostor za nove vmesnosti in neujemljivosti, s tem pa tudi iskanje novih pomenov. Neža Knez (1990) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2014 diplomirala in tri leta kasneje magistrirala. Svoje delo je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini in zanj prejela več nagrad in priznanj, med drugim univerzitetno Prešernovo nagrado in nagrado skupine OHO. Živi in dela v Ljubljani.
ŠUM, predavanja

ŠUM, predavanja

ŠUM, 3. december 2018 ― Torek, 4.12.2018 | 18:00  Voranc Kumar: “Fulguracija: od reprezentacije k produkciji” Reprezentacija kot razmerje reprezentanta in reprezentiranega, notranjosti in zunanjosti, označevalca in označenca, cogita in sveta, igra v zgodovini evropske misli kot zgodovini metafizike ambivalentno vlogo. Pojavlja se obenem kot nevarnost zmote, ki mišljenju stalno preti z odtujitvijo v znaku, kakor tudi kot mesto resnice […]
Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7....

Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7....

Hiša kulture v Pivki, 3. december 2018 ― Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7. december ob 19. uriKustosinja razstave je Mojca Grmek.Vladimir Leben izhaja iz klasičnega figuralnega slikarstva, vendar sveta ne prikazuje na realističen način, ampak v večplastnih metaforičnih podobah, ki spričo učinkovite in natančno dozirane mešanice humorja in tragičnosti delujejo kot nekakšne sodobne likovne basni. Iztočnice za svoje slike najde v anekdotičnih dogodkih oziroma v klasičnih, ljudskih ali urbanih mitih in jih preoblikuje v izvirne upodobitve, ki s pomočjo personificiranih živali, rastlin ali predmetov (včasih tudi povsem konkretnih, v funkciji nosilca podobe) na zgoščen in duhovit način prikazujejo človeške slabosti in napake oziroma ilustrirajo (negativne) življenjske izkušnje in ravnanja.Na tokratni razstavi umetnik predstavlja novo serijo iz cikla slik na leseni embalaži za sadje. Do danes so v okviru cikla nastale serije Das Leben hinter den Gittern (2012), Circus Leben (2013) in Leben im Zoo (2018), med seboj pa jih povezuje lesena gajbica kot nosilec, ki hkrati nastopa kot motiv kletke, in besedne igre z umetnikovim priimkom v naslovih (nem. das Leben = življenje, leben = živeti). Lesena gajbica/kletka namiguje na ujetost posameznikov, ki jih predstavljajo personificirane živali, in tudi samega umetnika, kot lahko sklepamo iz besednega poigravanja v naslovih, v produkcijskih odnosih znotraj človeške družbe in njenih institucij. Če cikel kot celota skozi podobe personificiranih živali v kletkah prikazuje »uporabno« vrednost posameznikov na sploh, pa se vsaka od serij osredotoča na eno specifično obliko te uporabnosti. Tako je v seriji Das Leben hinter den Gittern v ospredju fizična, materialna uporabnost posameznika, v seriji Circus Leben njegove veščine in posebna znanja, serija Leben im Zoo, predstavljena tudi na tej razstavi, pa izpostavlja njegovo »eksotičnost«, se pravi drugačnost, drugost ali tujost, ki jo družba navadno izloči, getoizira in od zunaj opazuje. In še preden bi
še novic